»Tok življenja tako pelje, da mislimo, da še vedno govorimo v narečju. Za Ribničane je značilen pojoči, široki dolgi A, ki ga težko sčistimo.«

»Zdelo se nam je za začetek kar težko, a se je nazadnje izkazalo, da imamo 350 besed brez velikega truda. Da jih imamo zbrane, ne da bi jih iskali.«

»Ideja o slovarju je v Ribnici že dolgo tlela. Včasih smo se kar zdrznili, ko je kdo rekel kakšno izjemno lepo starinsko domačo besedo. Smo si rekli, da bi bilo to primerno za slovar. Potem pa smo si začeli besede zapisovati.«

»Če je bilo še pred desetletji skoraj sramotno govoriti v narečju, je danes narečni govor vse bolj priljubljen.«

»Pestrost vseh naših narečij je naše narodno bogastvo.«

»Mi smo sprejeli prekmurski knjižni jezik, še vedno imamo stare prekmurske molitvenike, napisane v podolinskem narečju. Razlike niso velike, ta etnična skupnost med Muro in Rabo je enotna.«

»Kje vi črpate novo znanje?V ZDA in tamkajšnjih centrih delajo različne študije, ki so narejene na zelo velikem številu ljudi, in tem študijam se da verjeti.«

»Pri njih je težava, da zahtevnejših vsebin ne morejo posredovati v narečju.«

»V Ribniški dolini za današnje kosilo ne sme manjkati kakšna kuhana prekajena krača ali rebrca, ki se kuhajo v ričetu.«